V njej se ponovno lotevam ideoloških praks, samega delovanja in narave ideologij, ki jih je moč zaslediti na področju športa. Kot je navada v tovrstnih tekstih, se naslanjam oz. izhajam iz Althusserjeve teorije ideološke interpelacije. Po tem konceptu je subjekt v ideologiji interpeliran (naslovljen) preko individuma v oz. kot subjekte. Althusserjevski teoretski pristop avtor poskušam obogatiti, če že ne kar zabeliti z nekaterimi psihoanalitskimi koncepti, vendar ne z Lacanovimi, temveč ortodoksno freudovskimi. Za izhodišče je koncept nezavedne želje in načela ugodja oz. užitka.

Znotraj tega koncepta trdim, da je užitek tisti, ki obvladuje tako samega človeka, kot tudi vsa družbena dogajanja, vključno z družbenimi in oblastnimi razmerji.